Hiša zelišč - Narava iz Vrhov

Angelika (Angelica archangelica)

 

Zgodovina

V Evropi se je angelika razširila v času prve velike kuge, ki je pustošila leta 1348. Po legendi naj bi rastlina dobila ime v čast nadangelu Rafaelu, ki naj bi nekemu menihu razkril, da je ta rastlina zmožna ozdraviti kugo. Iz te legende izhajajo tudi njena druga imena, kot je Koren kuge. V 14. stoletju je angelika s svojo zdravilno močjo postala močneje prisotna tudi v samostanskih vrtovih. Cenili so njeno aromatično eterično olje in jo prav zaradi izredne aromatičnosti dodajali v razne grenke pijače in likerje, kot npr. benediktinski liker.

 


Sestavine: eterično olje, grenčine, kumarinske sestavine, flavonoid arhangelon 

 

 

Delovanje: protikrčno, protimikrobno

 


Področje uporabe

Angelika je priznana kot izredna grenčica pri vzdražljivem želodcu in slabi ter počasni prebavi. Vzbudi nam tek, saj spodbuja izločanje prebavnih sokov v želodcu. Rastlino uporabljamo tudi kadar nas pestijo vetrovi, napenjanje in želodčni krči. Ljudsko zdravilstvo rastlini pripisuje širše področje delovanja in sicer pri obolenjih dihal, za njihovo razkuževanje in izkašljevanje. Uporabljala naj bi se tudi proti nespečnosti živčnega izvora. Zunanje angeliko uporabljamo pri revmatičnih obolenjih, saj deluje kot blago dražilo ter pri manjših kožnih vnetjih.

V prehrani je Angelika pogosto rabljena začimba za jedi, likerje in druge alkoholne pijače.

Opozorilo: Med jemanjem angelike se je najbolje izogniti daljšemu sončenju, saj povzroča povečano občutljivost na sonce.

 

Kontraindikacije: Angelike ne smemo uporabljati pri čiru na želodcu ali črevesju