Hiša zelišč - Narava iz Vrhov

Ognjič (Calendula offiicinalis)

 

Ognjič privablja poglede s svojimi živobarvnimi cvetovi, ki cvetijo od začetka poletja in vse tja do sredine jeseni.

 

Kaj pravi zgodovina o ognjiču?

 

Ognjič so uporabljali že stari Rimljani in Egipčani. Verjeli so, da ima pomlajevalni učinek. V starem Rimu so z zeliščem pripravljali juho, ki naj bi izboljšala razpoloženje. Latinsko ime za ognjič je Calendula officinalis. Izraz kalandle pomeni prvi dan v mesecu. Rimljani so bili namreč prepričani, da zacveti vsakega prvega dne v mesecu.

V srednjem veku so verovali, da imajo cvetovi ognjiča magično moč. Vence ognjiča so polagali pod posteljo, saj so verjeli, da uresničujejo sanje ter varujejo med spanjem.

V Indriji so s cvetovi krasili oltarje hindujskih svetišč.

Med ameriško državljansko vojno so ga uporabljali za celjenje večjih odprtih ran.

Med vsemi drugimi imeni, ki jih pri nas poznamo za to sončno cvetlico, mu pravimo tudi vremenar. Če se njegovi oranžni cvetovi ne odprejo do osme ure zjutraj, pomeni, da bo tisti dan deževalo

 

Botanika in uporabni deli

 

Ognjič je enoletna rastlina, ki zraste do 60 cm visoko. Steblo je pokončno, rahlo razvejano. Tako steblo, kakor listi so rahlo dlakavi in lepljivi. Cveti od poletja in vsa tja do sredine jeseni. Cvetovi so oranžne ali rumene barve ter imajo značilen, rahlo oster vonj.

Prvotno je bil ognjič v zeliščnem vrtu ena sama vrsta, pozneje, v 20. stoletju pa so vzgojili tudi oblike z dvojnimi cvetovi, ki zagotavljajo obilnejši pridelek. Razmnožujemo ga s semeni. Če imamo posajenega v vrtu, se bo naslednje leto skoraj gotovo zasejal sam. 

Uporabljamo predvsem cvetove ognjiča, listi skorajda niso v uporabi.

 

Učinkovine ognjiča

 

Pri celjenju ran 


Pripravki iz ognjiča se odlično obnesejo pri celjenju ran. Po delovanju je podoben arniki, vendar varnejši in nedražeč. Ognjič rahlo zapira rane, tako da pomaga zaustaviti krvavenje, njegovi protimikrobni učinki pa preprečujejo, da se rana okuži. 

Zunanje ognjič največkrat uporabljamo v obliki mazil ali obkladkov. Pomaga pri suhi in rapokani koži, koži nagnjeni k izpuščajem, pri vnetnih stanjih ter na ranah, praskah in odrgninah.

Ognjičevo mazilo se odlično obnese pri trdi koži na petah in komolcih, za izsušeno in razdraženo kožo po depilaciji ali pri negi suhih in razpokanih ustnic.

 


 

 

Ognjičevo milo je prav tako primerno za suho, razpokano in k ekcemom nagnjeno kožo. Kožo navlaži in jo ne izsušuje.

 

 

 

 

 

Pri vnetjih želodca in črevesja


Notranje ognjič uporabljamo v obliki čajev in tinktur pri vnetjih želodca in črevesja. Prav tako se uporablja pri čirih na želodcu, kjer je priporočljiveje piti čaj kakor tinkturo.

 

 Zeliščne kapljice ognjiča

 

 

Pri vnetjih in okužbah ustne votline


Ognjičevo tinkturo se lahko uporablja kakor ustno vodico, saj preprečuje okužbe dlesni, zdravi pa tudi majhne ranice v ustih. Priporočjivo jo je uporabljati tudi po puljenju zob, saj se tako rana hitreje zaceli.

 

Pri vnetjih oči


Obkladki z ognjičem se dobro obnesejo tudi pri vnetjih oči. Če ognjiču dodate še malce plavice in smetlike, dobite odličen obkladek za vnete oči.

 

Pri menstrualnih težavah


Ognjič je cenjen tudi pri menstrualnih težavah, predvsem pri nepravilni in boleči menstruaciji. Prav tako ga je priporočljivo uporabljati pri težavah v menopavzi.

 

 


Izdelki Hiše zelišč z ognjičem

Grenki čaj je primeren za želodčne težave, saj vsebuje vse pomembne grenčine. Poleg tega so čaju primešani cvetovi ognjiča, ki na želodec delujeo protivnetno.
Ognjičevo mazilo je primerno za suho, razpokano in k ekcemom nagnjeno kožo. Z njim negujemo trdo in razpokano kožo na petah in komolcih, saj kožo mehča. Uporabimo ga tudi za izsušeno in razdraženo kožo po depilaciji. Prav tako je primerno za občutljivo otroško kožo.